EU PRORAČUN: ključna sila, ki ne nadomešča, temveč dopolnjuje nacionalne proračune. Služi kot rezervoar finančnih in gospodarskih virov, ki jih institucije EU strateško razporejajo za ohranjanje gospodarstev in družb ter širijo vpliv prek nacionalnih meja. Ta finančna pomoč omogoča državam EU, da dosežejo boljše rezultate, kot bi jih dosegle samostojno.

The essence of the EU budget lies in its multifaceted support system:

1. Dolgoročni razvojni cilji: Proračun EU usmerja sredstva v spodbujanje trajnostnega razvoja in postavlja temelje za trajni družbeni in gospodarski napredek.
2. Varčevanje z javnimi sredstvi: Proračun EU kot (so)financer obsežnih projektov omogoča znatne prihranke javnih sredstev ter spodbuja odgovorne in učinkovite finančne prakse.
3. Internacionalizacija najboljših praks: Proračun EU z ustvarjanjem okolja, ki spodbuja mednarodno sodelovanje, spodbuja iz menjavo najboljših praks in študij primerov prek nacionalnih meja.
4. Pravočasna in učinkovita podpora: Proračun EU je pravočasen in učinkovit podporni sistem, ki se razširi na državljane, javne uprave in podjetja, ko je to najbolj potrebno.

Proračun EU predstavlja dinamično finančno pot, ki je strateško usklajena z dolgoročnimi cilji EU. Deluje v okviru večletnih strukturiranih ciklov, katerih cilj je zagotoviti strateško finančno upravljanje v določenih obdobjih.

Večletni strukturirani cikli se izvajajo v sedemletnih intervalih, pri čemer trenutni cikel traja od leta 2021 do 2027.

Ta ciklični pristop pri strateškem načrtovanju finančnih dejavnosti se odraža v delovanju proračuna in upravljanju sredstev v določenih časovnih intervalih, ki so prav tako ciklični - od dolgoročnega proračuna do letnega proračuna.

Učinkovito razporejanje sredstev poteka skozi naslednje korake, ki sestavljajo proces upravljanja:

PLANIRANJE		POTRDITEV		IZVAJANJE		OCENJEVANJE
Institucije EU skupaj načrtujejo finančna sredstva z uvedbo posebnih programov.		Proračun, ki ga načrtujejo ali zahtevajo različni upravičenci, je v postopku odobritve, ki zagotavlja skladnost s cilji EU.		Sredstva se razdelijo in projekti se začnejo izvajati.		Rezultati se nenehno ocenjujejo, da se ocenita vpliv in učinkovitost dodeljenih finančnih sredstev.

Na podlagi razumevanja finančnega okolja EU in uvedbe povezane sedemletne cikličnosti se poglobimo v proračunski postopek in se pomikamo od dolgoročnih do letnih posledic.

V tem celostnem okviru proračunskega postopka EU večletni finančni okvir in letni proračun delujeta skupaj in učinkovito zagotavljata ravnovesje med dolgoročno vizijo in kratkoročnimi cilji, po potrebi pa omogočata tudi prožno odzivnost.

Če se osredotočimo na cikel 2021-2027, bo dolgoročni proračun EU z instrumentom za oživitev gospodarstva NextGenerationEU dosegel 2,018 bilijona EUR (po tekočih cenah iz novembra 2020).

Dvojna sestava:

• Večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027: 1,211 bilijona evrov
• NextGenerationEU: 806,9 milijarde evrov

Ključni poudarki:

• Več kot 50 % vseh sredstev je namenjenih napredku EU z raziskavami, inovacijami, pravičnim podnebnim in digitalnim prehodom ter pripravljenostjo, okrevanjem in odpornostjo, kar pomeni, da je modernizacija v ospredju.
• 31,9 % sredstev je namenjenih obravnavi novih in okrepljenih prednostnih nalog, kar kaže na dinamičen pristop k novim izzivom
• 30 % je namenjenih za reševanje izzivov, povezanih s podnebnimi spremembami, s poudarkom na varstvu biotske raznovrstnosti in vprašanjih, povezanih s spolom
• 10 % porabe za leti 2026 in 2027 je namenjenih biotski raznovrstnosti
• 20 % sredstev NextGenerationEU je namenjenih spodbujanju digitalne preobrazbe

2021-2027: posodobljen dolgoročni proračun EU, ki ga poganja NextGenerationEU

Source: European Commission, The 2021-2027 EU budget – What’s new?

…...kaj pa je naslednja generacija EU?

NextGenerationEU je instrument za oživitev gospodarstva, ki dopolnjuje večletni finančni okvir, uveden leta 2020 kot odziv na socialno-ekonomske posledice pandemije. Njegov cilj je usmeriti Evropo k raziskavam, inovacijam, trajnosti, digitalnim prehodom in splošni odpornosti.

NextGenerationEU predvideva finančni vložek v višini 806,9 milijarde EUR, od tega je 723,8 milijarde EUR namenjenih instrumentu za oživitev in odpornost (RRF), ter prispevek v višini 83,1 milijarde EUR za obstoječe programe, kot so REACT-EU, HORIZON EU itd.

RRF zagotavlja znatno podporo javnim naložbam s poudarkom na zelenih in digitalnih projektih. Ta sredstva, ki jih financira NextGenerationEU, v skupni vrednosti 338 milijard EUR v obliki nepovratnih sredstev in 385,8 milijarde EUR v obliki posojil, se usmerjajo v različne programe in med države EU kot upravičenke, tj. v nacionalni načrt za oživitev in odpornost (NRRP).

Sredstva se dodeljujejo na podlagi meril, kot so BDP na prebivalca, stopnja brezposelnosti, število prebivalcev in vpliv pandemije.

NextGenerationEU:več kot 800 milijard evrov za okrevanje Evrope

Source: European Commission, The 2021-2027 EU budget – What’s new?

Kdo ima koristi od proračuna EU?

Proračun EU učinkovito organizira financiranje in strateško razdeli sredstva v kategorije porabe (postavke - za več podrobnosti glejte naslednjo diapozitivno stran) in programe, s čimer zagotavlja učinkovito podporo upravičencem na različnih področjih politike EU. Ta pristop omogoča medsektorski učinek, ki je usklajen s krovnimi cilji dolgoročnega proračuna.

Integracija s programom NextGenerationEU:

Čeprav NextGenerationEU deluje kot ločen instrument, se njegovi finančni tokovi nemoteno povezujejo s programi, vključenimi v dolgoročni proračun. Ta sinergija zagotavlja, da je učinek NextGenerationEU čim večji na različnih področjih politike.

Dvojno financiranje za ključne postavke:

Da bi okrepili njegov vpliv, več naslovov prejema sredstva iz večletnega finančnega okvira in programa NextGenerationEU. Ta skupni pristop krepi sposobnost proračuna za reševanje večplastnih izzivov in podpiranje preobrazbenih pobud.

• Razdelek 1: enotni trg, inovacije in digitalna tehnologija
  • Raziskave in inovacije
  • Strateške investicije EU
  • Enotni trg
  • Vesolje
• Razdelek 2: Kohezija, odpornost in vrednote
  • Regionalni razvoj & kohezija
  • Okrevanje in odpornost
  • Vlaganje v ljudi, socialno kohezijo in vrednote
• Razdelek 3: Naravni viri in okolje
  • Kmetijstvo in pomorska politika
  • Okolje & podnebni ukrepi
• Razdelek 4: Migracije in upravljanje meja
  • Migracije
  • Upravljanje meja
• Razdelek 5: Varnost in obramba
  • Varnost
  • Obramba
• Razdelek 6: Soseska in svet
  • Zunanji ukrepi
  • Predpristopna pomoč
• Razdelek 7: Evropska javna uprava

Allocations per heading for 2021 to 2027 - in billion

Source: European Commission, The EU’s 2021-2027 long-term budget and NextGenerationEU – Facts and figures

Dodelitve po politikah in programih - s poudarkom na večletnem finančnem okviru

Razčlenitev večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 razkriva ciljno usmerjene dodelitve, ki spodbujajo učinkovite politike in programe.Kar 31,9 % sredstev je namenjenih kritičnim področjem, kot so raziskave, izobraževanje in varovanje meja, kar spodbuja celostni pristop k prednostnim nalogam EU.

Ob vključitvi sredstev NextGenerationEU ta delež preseže 50 % vseh sredstev, kar poudarja skupno zavezo za krepitev ključnih sektorjev za trajnostno rast in odpornost.Poleg tega je za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo zagotovljen 30,5-odstotni delež, za skupno kmetijsko politiko pa 30,9-odstotni delež. Obe politiki sta precej posodobljeni, kar je v skladu s splošnim ciljem podpiranja zelenega in digitalnega prehoda.Na desni strani je podrobna preglednica, ki prikazuje pregled dodeljenih sredstev večletnega finančnega okvira po politikah in programih ter omogoča preglednost in vpogled v strateško razdelitev sredstev.

Strateško sodelovanje: Obe poti sta povezani za doseganje splošnih ciljev EU. Centralizirano financiranje poenostavlja programe po vsej EU, medtem ko decentralizirano financiranje spodbuja prilagojene pobude, ki upoštevajo edinstvenost in raznolikost lokalnih potreb.

V okviru neposrednega upravljanja preučimo vodilno vlogo Evropske komisije. Zavzema ključni položaj, saj je neposredno odgovorna in nadzira vse vidike izvajanja programa:

1. Objava razpisov za zbiranje predlogov: Začetek postopka s povabilom k oddaji projektnih predlogov
2. Ocenjevanje predloženih predlogov: Strogo ocenjevanje za zagotovitev skladnosti s cilji
3. Podpisovanje sporazumov o donacijah: Formaliziranje zavez z uspešnimi predlagatelji projektov
4. Spremljanje izvajanja projekta: Stalni nadzor, ki zagotavlja upoštevanje določenih smernic.
5. Ocenjevanje rezultatov: Vrednotenje rezultatov projekta glede na vnaprej določena merila
6. Izvajanje plačil: Omogočanje finančnih izplačil, kot je določeno.

Te obsežne naloge potekajo v okviru služb Komisije, na njenem sedežu, v delegacijah EU ali prek imenovanih izvajalskih agencij EU. Zlasti centralizirani programi, ki se izvajajo z neposrednim upravljanjem, predstavljajo približno 20 % proračuna EU za obdobje 2021-2027. Ta centralizirani pristop zagotavlja skladen in racionaliziran proces izvajanja, ki ga vodijo izključno subjekti EU brez vključevanja zunanjih tretjih oseb.

Poleg okvira neposrednega upravljanja se osredotočimo na okvir deljenega upravljanja, pri katerem se sredstva EU upravljajo skupaj z državami članicami in regijami. Ta model sodelovanja vključuje Evropsko komisijo in nacionalne organe v državah članicah, vključno z ministrstvi in javnimi ustanovami, ki skupaj nadzorujejo posamezne programe. Približno 70 % programov EU deluje v okviru te strukture deljenega upravljanja.

V okviru deljenega upravljanja imajo uprave držav članic na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ključno vlogo pri izbiri projektov za financiranje in prevzemajo vsakodnevne odgovornosti za upravljanje. Komisija EU s sinergijskim partnerstvom z državami članicami zagotavlja uspešno dokončanje projektov in učinkovito porabo sredstev.

The national website portals and programme websites provide real-time information on upcoming funding opportunities. This includes details such as the regions covered by funding calls, eligibility criteria, funding amounts, programme and EU policy objectives, and timelines.

Ključni skladi EU, ki se upravljajo v okviru deljenega okvira, so:

• European Regional Development Fund (ERDF)
• European Social Fund Plus (ESF+)
• Cohesion Fund (CF)
• Just Transition Fund (JTF)
• European Maritime, Fisheries and Aquaculture Fund (EMFAF)
• Asylum, Migration and Integration Fund (AMIF)
• Internal Security Fund (ISF)
• Instrument for Financial Support for Border Management and Visa Policy (BMVI

Ob sklicevanju na programe EU, poudarjene v razpravi o dodelitvi sredstev (glej oddelek 1.4(3) - diapozitiv št. 11), zdaj preučimo njihovo porazdelitev po različnih medsektorskih prednostnih področjih. Vsak program je namenjen podpori različnih področij politike, kot je prikazano spodaj:

Dostop do možnosti financiranja in razpisov EU ter razpoložljivih programov EU preko SEDIA Portal – brezplačne konzultacije

Tukaj je nekaj primerov ključnih programov EU, ki so med drugim namenjeni razvoju znanj in spretnosti ter spodbujanju konkurenčnosti mikro, malih in srednje velikih podjetij (MSME). Ta podjetja pozivamo, naj raziščejo te dragocene priložnosti, da okrepijo svojo digitalno odpornost in ostanejo konkurenčna.

Potovanje projekta EU se začne z idejo. Prvi korak vključuje zasnovo projekta, ki je skladen s prednostnimi nalogami in cilji EU. Ta zamisel se nato oblikuje v celovit uradni predlog projekta, ki ga je treba predložiti. Makroiniciativna faza prehoda od ideje do predloga je sestavljena iz različnih ključnih korakov:

1. Konceptualizacija projekta:
   • opredelitev koncepta projekta, ki je skladen s prednostnimi nalogami EU
   • Opredelitev splošnih namenov, ciljev in rezultatov predlagane zamisli projekta v obliki koncepta
2. Poglobljena analiza:
   • Ocenite izvedljivost projekta ob upoštevanju virov, časovnih rokov in morebitnih izzivov.
   • Izvedba predhodnega pregleda skladnosti projekta s cilji in nameni EU.
3. Vključevanje partnerjev in deležnikov:
   • opredelitev in vključitev ustreznih zainteresiranih strani, vključno s potencialnimi partnerji, cilji in strokovnjaki.
   • zbiranje prispevkov in podpore za projektno zamisel s strani ključnih zainteresiranih strani
4. Uskladitev s smernicami EU:
   • Zagotoviti, da je idejna zasnova skladna s smernicami in prednostnimi nalogami posebnega in ciljnega programa financiranja EU.
   • upoštevajte vse posebne zahteve iz razpisa za financiranje
5. Podrobno načrtovanje projekta:
   • Razvoj podrobnega projektnega načrta z opisom specifičnih dejavnosti, mejnikov, rezultatov in časovnih okvirov.
   • oblikovanje ocene proračuna na podlagi načrtovanega projektnega načrta

Za prehod iz makroinicialne faze v pisanje predloga (in nato v njegovo predložitev) je treba obravnavati ključne dokumente, ki vodijo postopek predloga. Ti vključujejo:

• Uredba EU: Uradna uredba, objavljena na uradnem listu Evropske unije, ki določa posebni program z elementi, kot so proračun, % financiranja, časovni razpored, financirani ukrepi itd.
• Delovni program: celovit dokument, v katerem so navedeni strateški cilji, prednostne naloge, časovni načrt rokov, razčlenitev proračuna in posebna interesna področja za financiranje v določenem obdobju. Objavljen je na spletni strani programa.
• Vodnik po programu: Podroben priročnik, ki omogoča poglobljen vpogled v splošno strukturo, pravila, cilje, prednostne naloge in posebne zahteve programa financiranja. Vključuje tudi merila za upravičenost in dodelitev predloga

Prijavitelji morajo te dokumente temeljito analizirati, da bi projektno zamisel uskladili z značilnostmi programa. Ključni vidiki, ki jih je treba upoštevati, so:

• Strateška uskladitev
• Tematska ustreznost
• Skladnost
• Izpolnjevanje obrazca

Ko smo predstavili izpolnjevanje obrazca (glejte prejšnji diapozitiv - št. 21), smo že začeli govoriti o fazi, ki sledi začetni, tj. fazi pisanja predloga ali fazi razvoja.

Upoštevanje okvira "ZAKAJ, KAJ, KDO, KDAJ, KAKO" zagotavlja sistematičen in celovit pristop k razvoju predloga. Tukaj se osredotočamo na ključne elemente faze razvoja predloga:

• Cilji – ZAKAJ:
  • Splošni cilji: Dolgoročni cilji, ki prinašajo koristi po koncu projekta, prispevajo, izboljšujejo, krepijo, olajšujejo in izvajajo
  • Posebni cilji: Dosežljivi v času trajanja projekta, na primer preizkušanje koncepta ali razvijanje novega znanja.

Nasveti:

• povezovanje ciljev z ustreznimi evropskimi politikami, kot je Evropsko digitalno desetletje 2030.
• predstavite, kako predlog obravnava ustrezen problemizmerite morebitni učinek/izboljšave ter jih povežite s strateškimi cilji EU in prednostnimi nalogami posebnega programa
• opredelite mehanizme in ukrepe za izmenjavo in promocijo rezultatov, ukrepe za prevzem in potrditev s strani končnih uporabnikov
• zagotoviti trajnost projekta: finančno, politično-institucionalno in okoljsko.

Po celovitem razvoju se predlog uradno predloži prek določene platforme (uradna predložitev), kar pomeni zaključek postopka od ideje do predloga. Izpolnjen obrazec se predloži prek določene platforme, ki se razlikuje glede na posebne zahteve programa.

Hkrati se začne nov postopek: postopek ocenjevanja predlogov.

Ocenjevanje projekta: Predloženi predlog ocenijo imenovani subjekti in ocenjevalci. Ocenjevalna merila vključujejo merila, kot so jasni cilji, oprijemljivi in neoprijemljivi rezultati, odgovornosti zainteresiranih strani in strateška usklajenost.

• Če odobren: Projekt se nadaljuje z zagotavljanjem skladnosti in izvajanjem, po povratnih informacijah ocenjevalcev pa se začnejo pogajanja o pogodbi. Projekt se začne z začetnim dogodkom in se po izvedbi zaključi s končnim poročilom o rezultatih projekta.
• Če ni odobren: Začne se strategija revizije, ki vključuje podrobno analizo prejetih povratnih informacij in potrebne prilagoditve za izboljšanje.

Postopek pregleda obsega dve ključni fazi:

• Revizija in povratne informacije: Faza revizije se osredotoča na izboljšanje prednosti predloga in odpravo pomanjkljivosti, ugotovljenih s povratnimi informacijami ocenjevalca, s čimer se zagotovi boljša predstavitev pri vseh nadaljnjih ocenjevanjih.
• Stalno izboljševanje: Ta kritična faza poudarja prilagodljivost in zavezanost uspehu projekta; vsaka ponovitev krepi kakovost predloga in skladnost z ocenjevalnimi merili za ponovno predložitev